Nacionalna parkirna platforma SIPARK

Osnovne informacije

Nacionalna parkirna platforma SIPARK je digitalno orodje za učinkovito upravljanje parkiranja (na nivoju naselij, mest, občin, regij in države) kot enega od stebrov trajnostne prometne politike ter omogoča celovito izvajanje načrtovanja parkirnih politik.

Nacionalna parkirna platforma omogoča zbiranje, urejanje in posredovanje standardiziranih statičnih in dinamičnih podatkov o javno dostopnih parkirnih mestih in parkiriščih v Sloveniji. Predstavlja osnovo za enotno in javno dostopno podatkovno bazo parkirišč v Sloveniji (podatkovno skladišče odprtih in standardiziranih podatkov).

Podatkovna baza podatkov o parkirnih mestih in parkiriščih je skladna s standardi DATEX in APDS ter omogoča izmenjavo informacij tudi z drugimi državami oz. uporabniki podatkov (npr. spletne platforme ali mobilne aplikacije za usmerjanje vozil, informiranje voznikov ter upravljanje parkirišč).

Elementi v hierarhiji parkirne infrastrukture

Parkirišče je mogoče opisati na preprost način z enim samim hierarhičnim elementom (v primeru, ko celotno parkirišče že predstavlja po posameznih atributih homogeno enoto), ali pa ga lahko razčlenimo na večplastno hierarhijo, ki identificira dele parkirišča z istimi lastnostmi. Hierarhična struktura omogoča občini ali upravljavcu parkirišča, da se odloči o ustrezni ravni podrobnosti za vpis podatkov v bazo parkirišč.

Parkirišča se lahko opredeli na več nivojev.

  • parkirišče
    (ang. Place)
    Predstavlja osnovno entiteto. Predstavlja sinonim za strukturo ali območje, ki ga potrošnik povezuje s parkiranjem vozil ali kjer se izvaja storitev mobilnosti.
  • del parkirišča
    (ang. Subparking)
    Predstavlja element za delitev zlasti kompleksnejših parkirišč (npr. etaže v garažnih hišah, kombinacij zunanjega parkirišča in garažne hiše, ipd.) na homogena operativna območja. Del parkirišča ni obvezen podatkovni element v modelu.
  • skupina parkirnih mest
    (ang. Identified area)
    Predstavlja skupek parkirnih mest z istimi lastnostmi (npr. po režimu parkiranja, ceni, odpiralnemu času, višini parkirišča, vrsti uporabe kot npr. za invalide, e-vozila, kolesa, dostavna vozila ipd.). V primeru, da se kreira hierarhična struktura, je to obvezen podatkovni element.
  • kampus
    (ang. Campus)
    Predstavlja možno skupino parkirišč (npr. Parkirišče Tivoli, BTC Ljubljana ipd.). Kampus ni obvezen podatkovni element v modelu.
  • parkirno mesto
    (ang. space)
    Predstavlja najnižji nivo in lahko pripada izključno »Skupini parkirnih mest«. Le ta lahko pripada parkirišču ali delu parkirišča.
parkirišča shema

Prednosti

Prednosti celovitega zajema ter rednega posodabljanja podatkov o javno dostopnih parkiriščih v SIPARK za občine ali upravljavce parkirišč:

  • Podpora aktivni parkirni politiki in aktivnostim prostorskega ter prometnega načrtovanja ter (tekoče informiranje uporabnikov in posledično boljša izraba parkirišč, manj nepotrebnih prevoženih kilometrov ter posledično prihranek pri porabi energije in izpustih toplogrednih plinov in onesnaževal zraka).
  • Podpora učinkovitemu upravljanju parkirišč in pametnim mestom (preko vtičnikov za druge digitalne parkirne storitve »third party services« – npr. za izvajanje analiz ter napovedovanje, za nadaljnje integracije s sistemi za rezervacijo parkirišč, vodenja do parkirišč ter plačil parkirnin, za nadaljnje integracije s sistemi Mobilnosti kot storitve (MaaS).
  • Možnost vzpostavitve merjenja in analiziranja zasedenosti parkirišč (analize mobilnostnih vzorcev, podpora modelom za napovedovanja prometnih tokov v prihodnosti ipd.).
  • Uporabnikom prijazen sistem zajema in podatkov o parkiriščih vključno tudi z bolj kompleksnimi odpiralnimi časi, ceniki (preko SIPARK platforme ali izmenjevalne datoteke) ter
  • Možnost izvoza podatkov o parkiriščih v različne formate (CSV, SHP in GML ter GeoJSON– obrisi, SHP in GML ter GeoJSON – točke, DATEX).

Deležniki na področju parkirne politike

Na področju parkirne politike poznamo več deležnikov, ki jih lahko razdelimo na:

  • Državna upava
  • Občinske uprave
  • Regionalne razvojne agencije in regionalni centri mobilnosti
  • Prometni in prostorski načrtovalci
  • Upravljavci parkirišč in parkirnih mest
  • Ponudniki mobilnosti kot storitve
  • Vozniki

Skupine podatkov

Statični podatki (podatki se ne spreminjajo pogosto):

  • Osnovni podatki
  • Podatki o lokaciji
  • Podatki o upravljavcu in lastniku parkirišča
  • Podatki o opremi in storitvah parkirišča
  • Odpiralni časi
  • Ceniki
  • Dostopi
  • Fotografije in drugi dokumenti

Dinamični podatki:

  • Informacije o zasedenosti

Vloge

Statični podatki (podatki se ne spreminjajo pogosto):

  • Administrator in skrbnik sistema je Ministrstvo za okolje, podnebje in energetiko.
  • Vnašalec podatkov (zunanji deležnik): uporabnik pri zunanjem deležniku, ki je zadolžen za vnos podatkov oz. izvedbo postopka.
  • Skrbnik podatkov (zunanji deležnik): uporabnik, ki ima pravico do urejanja (vnašanja in popravljanja) podatkov o parkirnem mestu, ki ga upravlja, pregledovanja teh podatkov, pošiljanja zahtevkov za vnos podatkov.
  • Bralec oz. bralni dostop: odprti zunanji dostop za branje podatkov glede na nastavitve ter za končne uporabnike v celotni publiki, ki iščejo podatke na portalu (enotni dostopni točki).

Podatki

Podatki so številni, mogoče pa si jih je ogledati na strani podatki.

Dostop do podatkov je omogočen ob predhodni registraciji uporabnika in potrditvi uporabnika s strani administratorja in sprejemom splošnih pogojev uporabe. Zaradi zagotavljanja kompatibilnih, interoperabilnih in kontinuiranih storitev, se podatki zbirajo in izvažajo preko NAP v DATEX II. Podatki so na voljo za izmenjavo in ponovno uporabo v realnem času in na nediskriminatorni osnovi.

NAP Slovenija dodatno omogoča tudi kvalitetno uporabniško izkušnjo voznikom z možnostjo iskanja in prikaza podatkov o parkiriščih s pomočjo zemljevida.

Vzpostavitev Nacionalne parkirne platforme SIPARK je bila financirana s sredstvi operacije Mehki ukrepi trajnostne mobilnosti katero je delno financirala Evropska unija iz Kohezijskega sklada. Operacija se je izvajala v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020, prednostne osi št. 4: Trajnostna raba in proizvodnja energije in pametna omrežja, prednostne naložbe št. 4.4: Spodbujanje nizkoogljičnih strategij za vse vrste območij, zlasti za urbana območja, vključno s spodbujanjem trajnostne multimodalne urbane mobilnosti in ustreznimi omilitvenimi prilagoditvenimi ukrepi v okviru specifičnega cilja Razvoj urbane mobilnosti za izboljšanje kakovosti zraka v mestih.