E-mobilnost

Hierarhija na področju e-polnilne infrastrukture

E-polnilno infrastrukturo lahko opredelimo na več nivojih:
  • polnilni park
    (ang. Charging pool)
    Polnilni park zajema vso polnilno infrastrukturo za električna vozila, ki je vzpostavljena na izbrani lokaciji, kjer so uporabnikom na voljo ena ali več polnilnih postaj ter so za namen polnjenja električnih vozil na voljo tudi ustrezna parkirna mesta.
  • polnilna postaja
    (ang. Charging station)
    Je električni sklop v enem ohišju, ki je fiksno priključen na električno omrežje, z enim ali več polnilnimi mesti za električna vozila.
  • polnilno mesto
    (ang. Charging point)
    Pomeni fiksni ali mobilni vmesnik v omrežju ali zunaj njega za prenos električne energije v električno vozilo, ki izključuje naprave z izhodno močjo, ki je manjša ali enaka 3,7 kW. Čeprav ima lahko enega ali več priključkov, se hkrati lahko polni samo eno električno vozilo. Vsakemu polnilnemu mestu pripada tudi parkirno mesto.
  • polnilni priključek/vtičnica
    (ang. Connector / Plug)
    Je del polnilnega mesta, vmesnik preko katerega se izvede fizična povezava med polnilnim mestom in električnim vozilom ter izvede prenos električne energije.

Deležniki na področju e-mobilnosti

Na področju e-mobilnosti poznamo več deležnikov, ki jih osnovno lahko razdelimo na:
  • upravljalci električnih polnilnih mest
    (ang. Charging Point Operator - CPO)
    vzpostavljajo polnilno infrastrukturo za električna vozila na primernih lokacijah, jo vzdržujejo ter polnilna mesta tehnično in administrativno upravljajo z zalednim računalniškim sistemom. Statične in dinamične podatke o polnilnih mestih za električna vozila preko zalednega računalniškega sistema izmenjujejo tudi s portalom NAP.
  • ponudniki storitev električnega polnjenja
    (ang. Mobility Service Provider - MSP)
    imajo neposreden stik z uporabniki električnih vozil, ki jim na polnilnih mestih za električna vozila nudijo storitev električnega polnjenja. Z njimi imajo sklenjen poslovni odnos (pogodbo, prijavnico, pristopnico) o zagotavljanju storitve električnega polnjenja. Storitev končnemu uporabniku zaračunajo v skladu z določili poslovnega odnosa, lahko jo nudijo tudi brezplačno. Storitev električnega polnjenja so zavezani ponuditi tudi na način »ad hoc« - brez sklenjenega poslovnega odnosa med končnim uporabnikom in ponudnikom storitve polnjenja in brez zaveze registracije.
  • lastniki polnilne infrastrukture za električna vozila
    so pravne ali fizične osebe, ki zagotovijo sredstva za vzpostavitev polnilne infrastrukture za električna vozila, prav tako imajo obvezo na vsakem polnilnem mestu zagotoviti upravljalca polnilnega mesta in ponudnika storitev električnega polnjenja. Z obema vzpostavijo sodelovanje na podlagi poslovnega odnosa.
  • lastniki/najemniki zemljišča, kjer je vzpostavljena polnilna infrastruktura za električna vozila
    so pravne ali fizične osebe, ki so lastniki/najemniki zemljišča, na katerem se polnilna infrastruktura za električna vozila vzpostavi. Običajno so tudi lastniki/najemniki merilnega mesta preko katerega je polnilna infrastruktura za električna vozila povezana z električnim omrežjem.

Podatki

Ponudniki in vrste podatkov so številni, mogoče pa si jih je ogledati na strani podatki.
Dostop do podatkov je omogočen ob predhodni registraciji uporabnika - poslovnega subjekta, in sprejemom splošnih pogojev uporabe. Zaradi zagotavljanja kompatibilnih, interoperabilnih in kontinuiranih storitev, se podatki zbirajo in izvažajo preko NAP v DATEX II in NETEX obliki. Podatki so na voljo za izmenjavo in ponovno uporabo v realnem času in na nediskriminatorni osnovi.
NAP Slovenija dodatno omogoča tudi kvalitetno uporabniško izkušnjo voznikom električnih vozil z možnostjo iskanja in prikaza podatkov o javnih e-polnilnih mestih s pomočjo zemljevida.

Glavne vrste vtičnic za e-polnjenje

  • Type 1 vtičnica
    (IEC 62196-1)
    Zasnovana je samo za polnjenje z izmeničnim tokom (AC) na enofaznih priključkih z maksimalno močjo polnjenja 7,4 kW (pri napetosti 230 V in toku 32 A). Uporaba te petpolne vtičnice je razširjena predvsem na področju Severne Amerike in japonske, na področju EU pa nekoliko manj.
  • Type 2 vtičnica
    (IEC-62196-2)
    je standardizirana sedempolna vtičnica na področju EU. Zasnovana je za polnjenje tako z izmeničnim tokom (AC) - do 16 A na enofaznih priključkih in do 63 A na trofaznih priključkih, kot tudi enosmernim tokom (DC). Omogoča polnjenje z močjo od 3,7 kW do 44 kW.
  • CCS COMBO 2 vtičnica
    (IEC-62196-3)
    je standardizirana vtičnica na področju EU. Zasnovana je za polnjenje z enosmernim tokom (DC). Omogoča polnjenje z maksimalno močjo tudi do 350 kW, običajno pa polnjenje poteka v območju med 50 kW in 150 kW moči.
  • CHAdeMO / Type 4 vtičnica
    je zasnovana za hitro polnjenje pri enosmernem toku (DC). Pomembna značilnost te vtičnice je, da omogoča dvosmerni pretok električne energije – tako iz polnilnega mesta v vozilo kot tudi iz vozila v polnilno mesto in naprej v omrežje (»vehicle to greed« V2G). Polnjenje poteka z maksimalno močjo do 50 kW.
  • TESLA Supercharger vtičnica
    Je zasnovana samo za polnjenje TESLA električnih vozil in je modificirana izvedba vtičnice Type 2. Omogoča polnjenje z maksimalno močjo 150 kW.

Temeljni predpisi na področju infrastrukture za alternativna goriva v prometu

1. Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu

Parlament Republike Slovenije je 25. maja 2023 sprejel nacionalni Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu, ki je pričel veljati 21. junija 2023. S tem zakonom se določa pravni okvir za vzpostavljanje, razvoj, širitev in varno uporabo interoperabilne in uporabnikom prijazne polnilne in oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva v prometu za cestni, zračni in pomorski promet ter tri vrste energentov - električna energija, vodik in zemeljski plin. Z zakonom se med drugim uvajajo trije temeljni nivoji razvoja infrastrukture za alternativna goriva:

  • Strateško načrtovanje infrastrukture za alternativna goriva;
  • Zagotovitev dolgoročnega namenskega vira za sofinanciranje ukrepov prehoda na alternativna goriva;
  • Ustanovitev izvedbenega telesa za izvajanje javnih razpisov in pozivov za dodeljevanje namenskih sredstev.

Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu:

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8771
2. Uredba (EU) 2023/1804 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2023 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva ter razveljavitvi Direktive 2014/94/EU (AFIR)

V okviru svežnja zakonodajnih predlogov »Fit for 55«, s katerim želi Evropska komisija doseči zastavljene okoljske cilje - 55% zmanjšanje izpustov CO2 do 2030 in podnebna nevtralnost EU do 2050, je Evropska komisija 14. 7. 2021 objavila predlog Uredbe o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, s katero se je prenovila EU Direktiva št. 2014/94 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva v prometu. Namen prenove je bil vzpostavitev gostega in razširjenega omrežja polnilne in oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva v prometu, z enako hitrostjo in pogoji po vsej EU. Zastavljeni cilji so bili:

  • zagotavljanje minimalne polnilne in oskrbovalne infrastrukture za podporo potrebni uporabi vozil na alternativna goriva v vseh načinih prometa in v vseh državah članicah, da se izpolnijo podnebni cilji EU;
  • zagotavljanje polne interoperabilnosti polnilne in oskrbovalne infrastrukture ter
  • zagotavljanje popolnih informacij za uporabnike in ustreznih plačilnih možnosti.

AFIR je bil v uradnem listu EU objavljen dne 22. septembra 2023, v veljavo pa stopil 12. oktobra 2023:

AFIR:

Uredba (EU) 2023/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2023 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva ter razveljavitvi Direktive 2014/94/EU (europa.eu)

Registracijska pisarna za ID kode

Registracijska pisarna za ID kode (IDRO) na področju alternativnih goriv v primeru je v Sloveniji organizirana kot del Ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

Kontaktni podatki

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo
Registracijska pisarna za ID kode
Vesna Uršič Krulej
Langusova ulica 4
1535 Ljubljana
01/4788-200
vesna.ursic-krulej@gov.si

Registracijska pisarna za ID kode na področju polnilne/oskrbovalne infrastrutkure za alternativna goriva v prometu

EU repozitorij ID kod (IDRR)

IDRR je EU spletni portal, ki na področju e-mobilnosti ponuja splošne informacije o ID kodah in nacionalnih organizacijah za registracijo ID kod (IDRO). Te informacije so aktualne predvsem za podjetja in organizacije, ki že delujejo, ali pa imajo namen vstopiti, na področju e-mobilnosti.

Namen in vloga IDRR je:

  • zagotoviti splošne informacije o ID kodah in IDRO na področju EU;
  • zagotoviti splošne informacije o namenu in uporabi ID kod ter svetovanje deležnikov;
  • zagotoviti upravljanje ID kod za države, ki nimajo nacionalne IDRO;
  • zagotoviti pregled vseh nacionalnih IDRO, kontaktne podatke ter naslove spletnih strani;
  • zagotoviti pregled izdanih ID kod;
  • povezovati nacionalne IDRO.

Povezava na EU IDRR:

ID Registration Repository (IDRR) | Corecrew (benelux-idro.eu)